"Dokaz, da Ljubljana v vročini potrebuje zelene površine"

Urbanistični studio Prostorož je 24. junija v okviru projekta CLISHE in v sodelovanju s podjetjem Senzemo na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Onkološkega inštituta namestil osem temperaturnih senzorjev za spremljanje vročine. Kot pravijo v studiu, lahko z njihovo pomočjo javnost v živo spremlja gibanje temperature in vlažnosti zraka.

Senzorji so nameščeni na ploščadi pred ljubljansko urgenco, porodnišnico, na ploščadi pred glavno stavbo UKC, ob vhodu v onkološki inštitut ter na nekaterih zelenih površinah na območju. Kontrolni senzor je medtem po podatkih Prostoroža postavljen v najbližjem parku z gosto senco dreves, parku Tabor.

"Takšna postavitev nam omogoča dejansko primerjavo med zelenimi in tlakovanimi površinami. Čeprav se vse lokacije nahajajo približno v radiju 500 metrov, so razlike med izmerjenimi temperaturami velike," je povedala Zala Velkavrh, vodja projekta pri studiu Prostorož.

Dosedanje meritve kažejo, da je temperatura zraka na zelenih površinah tudi do štiri stopinje nižja kot na izpostavljenih, tlakovanih lokacijah. To poletje je bila najvišja razlika izmerjena 28. junija ob 15.30: medtem ko je senzor na ploščadi pred urgenco izmeril 39,76 stopinje Celzija, je bila temperatura v parku Tabor 35,34 stopinje Celzija.

Pomen zelenih površin v okolici zdravstvenih ustanov

Kot so pri Prostorožu še pojasnili v sporočilu za javnost, ki so ga naslovili "Izmerjene temperature in pobude meščanov: dokaz, da Ljubljana v vročini potrebuje zelene površine", urbanisti meritev na območju klinik ne izvajajo po naključju.

"Ljubljanski klinični center leži na območju mestnega toplotnega otoka, dnevno pa ga obiskujejo kronični bolniki, starejši, nosečnice in druge osebe, ki so izrazito izpostavljene vročinskim tveganjem," so zapisali. Studio Prostorož zato opozarja, da razlogi za ohranjanje in povečevanje zelenih površin v okolici bolnišnic niso estetski.

"Poleg tega, da prispevajo k ugodnejši mikroklimi, zelene površine zmanjšujejo stres pri pacientih in krajšajo čas hospitalizacije, hkrati pa pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih in njihovo zadovoljstvo s službo," so zatrdili in dodali, da je tudi raziskava, ki jo je Prostorož leta 2022 izvedel na območju ljubljanskih klinik, pokazala, da tako zdravstveni delavci kot pacienti pogrešajo več zelenja, klopi ter pokrite prostore, kjer si je mogoče odpočiti ali udobno počakati na svojce.

Kam se odpravite, ko vam je vroče?

Poleg meritev na območju klinik studio Prostorož to poletje zbira tudi pobude prebivalcev. Meščanke in meščani so tako vabljeni, da povedo, kam v Ljubljani se odpravijo, ko je vroče.

Zbrani podatki bodo, kot pravijo v studiu, pokazali, katere zelene površine prebivalci Ljubljane zaznavajo kot dovolj hladne, kje je potreba po dodatnih zelenih površinah največja in prebivalci katerih sosesk do hladnih zelenih površin potujejo najdlje.

"Anketo je navdihnila nedavna študija iz nemškega mesta Bochum, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano," so še pripomnili.